Ukrepi in priporočila za uživanje

Navodila so tako obsežna, da zmanjka prostora za užitek.

A to je pač nori čas in po koroni nič več ne bo, kot je bilo. Zato se je treba prilagoditi, ne pa se zaradi neprilagodljivosti odpovedati dobrim jedem in dobrim gostilnam. Že maja smo ugotovili, da bo kakovost po koroni še pomembnejša kot pred njo, zato se zdaj ne zgražajmo le nad vsemi (ne)potrebnimi ukrepi, zahtevami, prepovedmi in priporočili, temveč poiščimo tista »navodila«, ki nam bodo omogočila, da bomo v dobrih in vrhunskih gostilnah in restavracijah lahko še bolj (ne pa manj!) zadovoljni. Eno so varnostna pravila, kako ne zboleti, drugo pa kulinarična pravila, kako uživati!

Navodila ob rezervaciji

Ko jima je, končno, uspelo rezervirati, so bili do veselega dne še trije meseci. Obisk vrhunske restavracije s petimi srčki je dogodek za pripovedi vnukom. »To je le opomnik za vašo rezervacijo,« je prispelo lepo oblikovano elektronsko sporočilo mesec dni pred dogodkom. »Rezervirali ste naslednjo izkušnjo: prenočišče in restavracija. Miza za dva je za vas rezervirana v petek ob 19. uri.« Nato pa »drobni« tisk in v njem še podrobna navodila.

O točnosti: »V restavraciji pripravljamo samo en degustacijski meni (brez a la carte). Vljudno vas prosimo, da v restavracijo prispete točno ob rezervirani uri. Če boste zamudili pol ure, bo meni skrajšan, toda plačati boste morali celoten meni.«

O meniju: »Naša restavracija je podeželska in je vpeta v lokalno okolje, zato ga poskušamo čim bolje predstaviti svojim gostom, da ga spoznajo in cenijo. Naša tradicionalna kuhinja kombinira meso, ribe, veliko mlečnih izdelkov, jajca in zelenjavo.«

O alergijah: »Meni lahko prilagodimo eni od naslednjih alergij in intoleranc (ne pa kombinacijam): na gluten, oreške, morske sadeže, laktozo, brez rib in morskih sadežev, a z mesom, brez mesa, a z ribami, morskimi sadeži in mlečnimi izdelki, brez mesa in rib, a z mlečnimi izdelki, nosečnost.«

S pripisom chefinje: »Žal pa v tem primeru ne moremo zagotoviti enakega ognjemeta okusov kot pri originalnem meniju. Prav tako ne moremo zagotoviti veganskega menija.« Pravočasno: »Naši kuharji morajo vsaj en teden pred rezerviranim terminom poznati morebitne alergije, intolerance in druge omejitve, zato prosimo, da nas o tem pravočasno obvestite.«

O odpovedi: »Če boste odpovedali rezervacijo od enega do štirih dni pred rezerviranim terminom ali ne boste prišli ob dogovorjenem terminu, vam bomo zaračunali ceno celotnega menija na osebo. Odpoved pet ali več dni prej je brezplačna.«

O spremembah: »Vse morebitne spremembe glede časa prihoda ali števila oseb nam sporočite vsaj 96 ur pred prihodom. Sicer jih ne bomo mogli upoštevati.«

So še kaj pozabili? Ker smo medtem Hišo Franko že obiskali in ji kot prvi slovenski restavraciji podelili pet srčkov, so očitno mislili na vse. A ta navodila so nas spomnila, da ob vseh priporočilih, smernicah, ukrepih in opozorilih, ki nam jih postavljajo drugi, potrebujemo še »pravila«, ki si jih bomo postavili – sami! Upoštevajte jih, če želite res dobro jesti in kulinarično uživati.

Načrtovati

Čim več je srčkov, tem bolj je načrtovanje pomembno. Ne gre namreč za vrstni red, temveč za kategorizacijo gostiln in restavracij. Različne priložnosti, želje, potrebe potrebujejo različne srčke in ocene! Zato je bila uvrstitev Hiše Franko v svetovno prvo kulinarično ligo tako pomembna za vso Slovenijo. Svetovni fudiji in dobrojedci, ki potujejo od mišelinke do mišelinke, so »morali« med svoje potovalne načrte vključiti tudi Slovenijo. In če se izza oceana »prepleza« Alpe, da se »zaplava« v Soči, se ne konča v Selu, temveč se pri Kobaridu raziskovanje kulinarične Slovenije šele začne. Seveda, po koroni bo moralo preteči še nekaj Soče brez tujih plavalcev. Zato pa moramo začeti bolj načrtovati svoja kulinarična potovanja tudi Slovenci; in zdaj po karanteni in koroni predvsem po domovini. V načrtovanje ne spada samo navigacija na vetrobranskem steklu, temveč predvsem pravočasna rezervacija. Za rezervacijo pa je treba restavracijo najprej izbrati, se poučiti o njeni ponudbi in večerjo po možnosti spremeniti v izlet. Z 200 evri državne pomoči (za spanje), na primer.

Varčevati

Vrhunska kulinarika ni poceni; ne za gostince in ne za goste. Zato je tudi cena lahko ena od spodbud za letošnjo usmeritev v zbiranje (slovenskih) srčkov. Čeprav ni zrasla le kakovostna vrednost slovenske kulinarike v zadnjih desetih letih, temveč tudi cenovna v zadnjih treh letih, so slovenski srčki še vedno cenejši od primerljivih restavracij v tujini. Toda to ni nedeljsko kosilo z jušnikom in tremi vrstami mesa na skupnem pladnju! Kar v Tednu restavracij stane 19 evrov (oz. v nekaterih sodelujočih restavracijah 25 evrov), stane sicer vsaj 50 evrov, v restavraciji s petimi srčki pa – petkrat toliko. Vrhunskost stane in kulinarika pri tem ni nobena izjema. Tudi zato je obisk najboljših restavracij na svetu (in v Sloveniji) treba pravočasno načrtovati.

Vzeti si čas

Najprej si je treba vzeti čas za načrtovano in privarčevano večerjo. V vrhunskih restavracijah se nam ne sme muditi, v takih restavracijah ne gledamo na telefon, v take restavracije ne zamujamo, v takih restavracijah ne gremo po sladici spat. V Hiši Franko takrat povabijo na posladico v kuhinjo, da spoznate vse, ki so vam ta večer kuhali. V najboljše restavracije pa se ne gre le na večerjo, temveč tudi na izlet! Pa smo spet pri 200 evrih državne pomoči.

Zdržati

Nekje sem prebral, da bodo po koroni le še največ trije hodi in da je zato Redzepi v Nomi začel peči burgerje. A čeprav tudi pri nas Grega Vračko v Kungoti čez cesto Hiše Denk (4 srčki) odpira bistro z burgerji, picami in hitrejšimi jedmi, ne verjamem, da bi po koroni vrhunske restavracije postale fast food!

Za vrhunsko kulinarično izkušnjo in doživetje si je treba vzeti čas, ker ima degustacijski meni v hišah, ki so take kot Frankova, deset, petnajst ali še več hodov. Kdor načrtuje, varčuje in si vzame čas, se ne bo po koroni pustil odpraviti na hitro, temveč bo tudi po koroni hotel in moral zdržati do petits fours (drobnega peciva)! Saj sploh ne gre le za število jedi, temveč še bolj za količino informacij. In vse to je treba premleti, ne le med tako večerjo, temveč še dolgo po njej. Dobrojedstvo je delo!

Razumeti

Verjamem pa, da bi lahko koronska izkušnja nekaj spremenila v načinu našega razmišljanja (p)o vrhunski hrani. Tako kot chef ni vrhunski, če kuha le zase – in nihče ne razume, kaj je hotel s tem povedati – tudi gost ne jé vrhunsko, če pri vsakem chefu išče le mamine jedi in okuse. Razumeti morata oba: chef, da mora biti razumljivo ustvarjalen, in gost, da je v avtorski restavraciji. Zapomniš si le tisto, kar razumeš. In le to, kar ostane v spominu, je doživetje!

Uživati

In to z vsemi čutili! Zato je vrhunskost tudi v kulinariki treba spoštovati, se ji prepustiti in posvetiti. Če ste obisk skrbno načrtovali, zanj varčevali, si vzeli čas, zdržali vse hode, ideje, novosti, informacije, kalorije in maligane, razumeli, kaj je chef avtor želel sporočiti vam in vsemu svetu, potem ste – dobrojedec!