Včasih je bila pri nas izbira piva omejena na dve, tri vrste, pred nekaj leti pa se je tudi v Sloveniji z veliko hitrostjo začela razvijati kultura pitja piva, ki je pivoljubcem omogočila izbiro med skoraj nepregledno množico različnih stilov, okusov in alkoholnih stopenj. Z Jernejem Vidmarjem, organizatorjem Ljubljanskega festivala piva, vodjo lokala Gas Station in trgovine Beer Shop v ljubljanskem Savskem naselju ter predvsem velikim poznavalcem piva, smo se pogovarjali o tem, katero pivo izbrati poleti.

V poplavi piva, ki jo sicer z veseljem spremljamo, se marsikdo težko znajde. Najbolj posplošena pivska asociacija na poletje je verjetno rosen kozarec zlatorumenega piva vrste ležak (lager), ki je bilo pred desetletjem pravzaprav edino pivo v ponudbi večine slovenskih lokalov.

»Res je, ležak je pri Slovencih verjetno prva asociacija, ni pa nujno tudi edina. Pravzaprav je o pravi izbiri piva težko govoriti, saj je to stvar okusa vsakega posameznika. Vsi ležaki imajo večinoma nekoliko nižjo alkoholno stopnjo in blažji okus, pijemo pa jih pri nižjih temperaturah kot pivo drugih stilov (ohlajena med 5 in 8 °C), zato je pri mnogih ležak prva poletna izbira. Toda med ležaki so tudi velike razlike – pivo stila dvojni bok (doppelbock) ima na primer visoko alkoholno stopnjo in bogat, sladkast okus, zato je primernejše za zimo kakor za poletje. V skupini ležakov so najbolj razširjene vrste pilsner, dortmunder, marzen in vienna, ki so vse primerne za poletno vročino.«

Večina klasifikacij piv v grobem deli piva na dve vrsti: ležak in ale. Za piva ale velja, da so bogatejšega okusa in močnejša, toda mednje spada toliko različnih stilov piva, da je težko posploševati. Katere stile piv vrste ale naj izberemo poleti?

»Razlika med pivi vrste ležak in ale je danes le še v kvasovkah. V resnici se vrste oziroma stili piva med seboj prepletajo in pravzaprav ni prav, da jih strogo ločujemo le na ležak ali ale. S tem se po nepotrebnem omejujemo. Klasifikacija vrste piva je samo smernica, ki pa ne določa natančnih lastnosti piva. Tudi vrsta ale lahko zajema sveže in lahkotne stile piva, na primer pale ale ali bitter ale (oba sta v resnici enakega tipa, le dve poimenovanji imata). V angleških pivnicah večinoma točijo prav slednje pivo, saj je manj alkoholno – ima med 3,5 in 4 odstotke volumenskega alkohola. Razlogi so seveda povsem praktični: ob ogledu tekme jih lahko navijači spijejo več. Po drugi strani pa je Indian pale ale (IPA) stil močnejših in bolj grenkih piv vrste ale. Ker imajo višjo alkoholno stopnjo, so pivovarji začeli variti tudi piva IPA session. V njih so ohranili bogat okus in svežino, a znižali alkoholno stopnjo na 3,5 do 4,5 odstotkov, da so tako primerna tudi za poletje.«

Ena najbolj osvežilnih piv naj bi bila pšenična, ki so po okusu nekoliko kiselkasta. Vendar so tudi precej gosta, tako da pivca skoraj nasitijo. So res lahko tudi osvežilna?

»Ni nujno, da so pšenična piva gosta, to je odvisno od vrste pšeničnega piva in pivovarja. Včasih so bila vsa pšenična piva nekoliko bolj kisla, nato so se pivovarji začeli prilagajati potrošnikom. Danes ima večina pšeničnih piv okus, ki spominja na banano, zato se nam morda v vročini res manj priležejo. Klasično nemško pšenično pivo je na primer polnejšega okusa, medtem ko so belgijska pšenična piva, ki jim pravijo witbier, manj gosta, nekoliko kiselkasta in zato bolj osvežilna. Pri varjenju uporabljajo tudi razne začimbe, kot so kardamom, koriander in pomarančna lupinica, ki dodajo občutek svežine. Gre za nov oziroma obujen stil piv, med katerimi so na primer piva Blanche de Namour, La Trappe Witte, ki je edino pšenično trapistovsko pivo, ali Witty Fish slovenske pivovarne Human Fish, ki je sezonsko in ga namensko varijo za poletje.«

Kakšne pa so značilnosti piv vrste lambic? Pogosto jim dodajajo sadje, da ima pivo okus po češnjah, višnjah ali jabolkih.

»Lambic je prav posebna vrsta piva, ki ga za razliko od vrst ležak in ale varijo z divjimi kvasovkami iz okolja. Že v osnovi so ta piva nekoliko bolj kiselkasta, kar deluje osvežilno, vendar imajo običajno nekoliko višjo alkoholno stopnjo. Piva tega tipa so dražja, saj dolgotrajno varjenje zahteva veliko dela, po okusu pa precej specifična in niso vsem všeč. Delijo se na več stilov in eden teh je tudi tako imenovani fruit, pri katerem lambicu dodajo pravo sadje. Različica sadnega lambica, ki je pri nas najbolj znana, je pivo stila kriek. Iz skupine lambic pa izhaja še ena zanimiva vrsta piva – sour beer (kislo pivo). Pri nas so ta piva še precej neznana in jih tudi jaz ravno odkrivam. Po okusu so res precej kisla, pri varjenju velikokrat uporabljajo celo nezrele sadeže, zato ta piva prijetno osvežijo.«

Ena od pogostih zadreg na piknikih je, kako zagotoviti čim več hladnega piva, ki bo tudi čim dlje ostalo hladno. Naj izberemo pločevinke ali steklenice?

»Če pripravljate piknik za večjo družbo, je najbolje izbrati pivo v sodčku. Pivo lahko v sodčku že kupite ali pa sodček skupaj z agregatom vzamete v najem in ga napolnite z želenim pivom. Tako izbiro ponujamo tudi strankam v naši trgovini. Sodček je najprimernejši zato, ker se v njem pivo sproti hladi. Pivo v pločevinkah se hitreje ohladi, v steklenicah pa dlje ohranja temperaturo, tako da je odvisno od tega, ali imate možnost sproti hladiti zadostne količine pločevink oziroma steklenice dovolj ohladiti vnaprej. Pri kakovostnih znamkah piva je izbira med pločevinko ali steklenico stvar okusa, pri manj kakovostnih pa priporočam steklenice, saj so pločevinke lahko nekakovostne in pivo dobi kovinski priokus, sploh če pločevinke kupujete na zalogo. Pomembno je tudi, da pivo hranite v temnem in hladnem prostoru, kar je ključno predvsem za nepasterizirana in nefiltrirana piva, ki so v steklenici še živa. Poleg svetlobe je največji sovražnik piva hitra sprememba temperature: piva ni dobro na hitro ohladiti.«

Če povzameva, bomo poleg stalnice, kot so piva vrste ležak, to poletje odkrivali piva stila pale ali bitter ale, Indian pale ale session, belgijska pšenična piva, posebna sezonska piva, ki jih za poletje pripravljajo pivovarne, in morda kakšno sadno pivo?

»Nekako tako, vendar si lahko ob poletnih večerih privoščimo tudi kakšno polnejše in močnejše pivo. Pri pivu sicer ne bi smeli gledati samo stopnje alkohola, saj je v pivovarski dejavnosti alkohol stranski proizvod, pomembnejši so okus, pookus, tekstura, vonj in barva. Svet piva je tako obsežen in odvisen od okusa posameznika, da je najbolje, če ga z okušanjem vsak odkriva sam. Vsak ima svoj okus in vsakomur se okus vsak dan spreminja. Različne vrste piv in celo piva enake vrste, a različnih pivovarjev, ponujajo neverjetno paleto okusov.«

OZNAKE