»Vsaka kriza je lahko priložnost za nekaj novega,« je prepričana Mariborčanka Darja Škafar, ki je za rojstni dan od svojih otrok Željka, Ane in Nina dobila nenavadno darilo: spletno stran medenjaki.si. Takrat je ravno ostala brez službe, zato so se otrokom zdele njene bogate izkušnje s peko in okraševanjem medenjakov primeren vir dodatnega zaslužka. »Presenečena sem bila! Zelo rada pečem medenjake in zanje nikoli nisem želela računati. Mladi pa so dovzetni za podjetništvo in sodobne medije, tako da sem jim kar prepustila organizacijo. Jaz predvsem uživam, ko medenjake ustvarjam,« skromno pravi Darja, sin Željko Milovanovič pa hudomušno doda, da mama ne zna reči ne in je medenjake najprej pekla le za prijateljice, potem za poroke hčerk svojih prijateljic, pa za okrogle obletnice in rojstne dni, tako da je včasih delala tudi cele noči. »Zdelo se mi je prav, da nekako ovrednoti svoje delo, saj je za peko porabila veliko časa. Želel sem jo prepričati, naj medenjake začne prodajati. Zato sem ji naredil spletno stran, neke vrste vizitko. « In čeprav se je medtem Darja že zaposlila drugje, sta domača peka medenjakov in spletna stran ostali še kako aktivni. Zaradi užitka, pravi.

Medena vizitka

Zgodba z medenjaki se je začela pred devetimi leti, ko je bil Darjin najmlajši sin še osnovnošolec in so ob božiču v šoli zbirali sredstva za dobrodelni otroški bazar. Darja je od nekdaj rada pekla, zato se je odločila, da bo spekla medenjake – ker lepo dišijo in jih je mogoče lepo okrasiti. A presenetljivo, takrat medenjakov sploh ni marala! Darjina dobrodelna medena tradicija se je nadaljevala vsako leto in se sčasoma razširila na druge dobrodelne dogodke in rokodelsko-umetniške sejme. Medtem je postala aktivna tudi spletna stran medenjaki.si in odziv je bil dober. »Zdi se mi, da ljudje vedno bolj cenijo ročno delo in iščejo domače izdelke. Recesija je sprožila vračanje k rokodelstvu in osnovnim vrednotam, kot so družina in tradicija,« pravi Željko, soustanovitelj zavoda Aplikata Maribor, v okviru katerega kot primer socialnega podjetništva deluje tudi spletna stran medenjaki.si. A Darja vseh naročil ne bi mogla uresničiti brez Željkovega dekleta Svetlane Pradeno, ki jo zelo rada pohvali: »Za okraševanje medenjakov moraš imeti občutek, umetniško žilico in potrpljenje, saj je masa, s katero rišeš, malo samosvoja. In Svetlana vse to ima. Rada peče, je dojemljiva in ni zamerljiva, če jo kdaj popravim. Odlično se ujameva!«

Pohorski med in nič barvil

Pri peki medenjakov uporabljata naravne sestavine, okrasita pa jih s sladkorno beljakovo glazuro, saj barvil ne marata: »Prvo leto sem jih barvala rdeče in bili so zelo lepi, a ko sem gledala otroke, ki so jedli te obarvane medenjake, me je to zelo motilo. Sin je alergik in se mora izogibati barvilom, zato sem imela do tega odpor.« Po naročilu sta že izdelali tudi medenjake iz brezglutenske moke, pa iz polnozrnate in ržene. Predvsem Svetlana rada raziskuje okuse in tako v njune medenjake prinaša nov veter, v testo vmeša semena, sesekljane oreščke, karamelo … Darja pa si vse dobre in preizkušene recepte skupaj s skicami okrašenih medenjakov skrbno zapisuje v svoj kuharski zvezek (v katerem je mesto dobila tudi medenjakova torta iz revije Dober tek, nas pohvali). Zvezek je njena zakladnica: »Recept je odvisen od namena, ki ga želimo doseči – ali bo medenjak za sladkanje ali za okras, bomo iz njega naredili hiško ali piškot, lahko so mehkejši ali trši, svetli ali temni … To je moja dragocena knjiga in težko jo dam iz rok!«

Art medenjaki

Ker so vsi medenjaki ročno delo in nastajajo po trenutnem navdihu, so jim dodali pridevnik art. »Vsak izdelek je unikaten, in če bi kdo naročil več enakih medenjakov, bi to bila zame prava muka. Takih naročil me je najbolj strah,« prizna Darja, ki z beljakovo »čipko« najraje okrašuje medenjake v obliki srca; ti so slovenska tradicija in pri kupcih najbolj priljubljeni. Svetlani so ljubše medene hiške – izdelujeta od velikih do tako drobnih, da jih lahko ponudite kot  piškotek ob skodelici kave. Oblik pa je še veliko, saj je Darja tudi zbirateljica modelčkov za piškote – ima jih prek sto! Priljubljene oblike so punčke in fantje v narodnih nošah, konji, jeleni in pravljična bitja. Za neki rojstni dan sta naredili celo Hello Kitty, čeprav bi Željko, njun »menedžer«, kot ga v šali kličeta, to raje zamolčal: »Ne vtikam se v njuno delo, ampak tu sem pa odločno nasprotoval. Pa sta jo kljub temu naredili,« pravi malce v šali, a mu Darja hitro vrne žogico: »Jaz mislim, da je namen najinih medenjakov, da nekoga osrečijo. In če bo medenjak z motivom Hello Kitty nekoga osrečil, ne vem, zakaj ga ne bi naredila.« Nenavadnih naročil sta dobili že kar precej: za neko poroko sta za označevanje sedežnega reda naredili sto medenjakov z imeni, iz medenjakovih hišic sta zgradili zasneženo zimsko vasico, lanski december pa sta po lastnem navdihu iz medenjakov naredili tudi jaslice. »Sprva se mi je zdela zamisel dobra, potem pa sem pomislila – ja, kdo bo pa Jezuščka pojedel?!«

Mali triki

»Na začetku sem se kar malo lovila,« prizna Darja. Preglavice ji je delala predvsem beljakova glazura za risanje po medenjakih. Po nasvet se je obrnila k tistim, ki medenjake poklicno izdelujejo, pa so bili precej skopi z razlagami. »Zato sem sama preverjala recepte in na koncu odkrila – beljake je treba stepati ročno! Pri stepanju z mešalnikom je v masi preveč zračnih mehurčkov, zato se glazura z medenjaka okruši, ko se ohladi. To je ta skrivnostni trik!« Odkrila je tudi, da je stranice medenjakove hišice bolje lepiti s stopljenim sladkorjem kakor z beljakom, saj se beljak dlje suši in lahko hišica medtem razpade. (»Kar napišite to, da ne bodo narobe delali. Me prav nič ne moti, če delim znanje.«) Ko testo zamesimo, ga zavijemo v folijo in pustimo v hladilniku, lahko tudi do 14 dni; medtem postane bolj aromatično in gladko. Če ga oblikujemo takoj, se med valjanjem trga, v pečici pa neenakomerno naraste. Darja opozarja, da mora biti medenjak, ko ga vzamemo iz pečice, tako mehek, da ga skoraj ne moremo dvigniti s pekača. Ohladi naj se na pekaču. »Če želite mehke medenjake, jih še mlačne zaprite v škatlo. Če so prepečeni in trdi, jih lahko zmehčate tako, da jih tesno zaprete v škatlo in postavite na vlažno, pozimi lahko tudi ven (a ne, če je zunaj minus). V škatlo lahko priložite krhlje jabolka ali pomaranče, ki bodo medenjake navlažili. Za izdelavo hišice pa so mehki medenjaki povsem neprimerni.«

Medenjaki vsebujejo toliko medu in začimb, da se ohranijo zelo dolgo, zato so lahko tudi okras in ne le slaščica. Da lahko testo toliko časa stoji pred peko in da tudi pečeni medenjaki dolgo ostanejo sveži, pride Darji in Svetlani prav predvsem decembra, ko je dela največ. Takrat se njune intenzivne priprave začnejo že novembra. Darja in Svetlana si želita, da bi medeni hobi prerasel v nekaj večjega in da bi medenjake kmalu lahko kupovali tudi v njuni butični trgovini. Še posebej srčke, prelite s kremno karamelo in oblite s čokolado, je vredno poskusiti! Če to zapiše nekdo, ki medenjakov ne mara preveč in jih le težko in samo iz vljudnosti poskusi (do zdaj), že nekaj velja. Tudi Darja Škafar zdaj že obožuje medenjake, a z majhno izjemo – medeno hišico bi ji bilo res zelo žal pojesti.

 

Recept:

Navadni (svetli) medenjaki