Razvrstitev kopriv

Kopriv je več vrst in vse so zdravilne. Velika kopriva je pekoča in visoka do poldrugi meter. Ima močno razraslo koreniko, na steblu in srčastih listih so številni žgalni votli laski. V njih je pekoča snov, ki ni mravljinčna kislina, kot smo se učili v šoli, marveč hasitamin z acetilholinom. Mala kopriva je pol nižja, liste ima manjše in jajčaste, speče pa prav močno, tako kot velika.

Poznamo tudi tako imenovane mrtve koprive; ločimo belo mrtvo koprivo, lisasto mrtvo koprivo in škrlatno rdečo mrtvo koprivo. Zanje je temeljna značilnost ta, da ne spečejo. Imajo močnejši duh in lepše cvetijo. Cvetovi so zvončaste oblike in nektar je tako globoko na dnu, da ga dosežejo samo čmrlji s svojimi dolgimi sesali.

Zdravilnost kopriv

Različne vrste pekočih kopriv se po vsebnosti hranilnih in zdravilnih snovi ne razlikujejo veliko. Vsi pisci o njih so si edini v ugotovitvah, da so koprive prava zakladnica zdravilnih sestavin. Najprej omenimo redkost med rastlinami: koprive imajo do sedem odstotkov beljakovin, kar je rekord med zelenjavo. V koprivah je večina vseh za človeka pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih več kot v špinači, kalcija pa več kot v kravjem mleku. Tu so še kalij, natrij, magnezij, silicij, fosfor, mangan, baker in sicer redki minerali bor, titan in nikelj. Med vitamini izstopajo vitamin C, ki ga je več kot v limonah, vitamin K, vitamini skupine B in betakaroten kot predstopnja vitamina A. Tu so še drugi karotenoidi in flavonoidi, fitosteroli, ki delujejo kot močni antioksidanti in iz telesa odplavljajo škodljive proste radikale ter več vrst organskih kislin. V koprivah so našli tudi encim sekretin, ki pozitivno vpliva na trebušno slinavko in posredno znižuje krvni sladkor. To s pridom uporabljajo sladkorni bolniki, ki sveže koprive sočijo in takoj nato spijejo sok.

Izredno pomembna sestavina kopriv je klorofil, ki je kemijsko heterociklična spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami. Obroč je po zgradbi enak hemu, aktivnemu delu molekule hemoglobina, ki je sestavni del krvi, le da ima hem (kri) namesto magnezijevega iona ion železa. Torej se ni čuditi, da že stari zapisi omenjajo koprivo kot najboljše čistilo za kri.

Koprive so zaradi vitaminov in mineralov odlične zoper pomladno utrujenost in zoper osteoporozo. Ker odvajajo sečno kislino, posredno blažijo in preprečujejo težave s putiko. Koprive pospešujejo odvajanje blata in pomagajo pri izločanju odpadnih snovi iz organizma. Zato pomagajo pri boleznih sečil, vnetju ledvic in pri preprečevanju nastajanja ledvičnih kamnov. Nekateri navajajo, da uživanje kopriv povečuje nastajanje mleka pri doječih mamicah. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo koprive pri srbečici, bolečinah v sklepih, revmi, protinu, pa tudi pri pljučnih boleznih. Lahko jih uporabimo tudi v kozmetiki za čiščenje polti, krepitev las in odpravljanje prhljaja.

Vse mrtve koprive pa so zelo priporočljive za zdravljenje belega toka pri ženskah, pri neredni ali slabotni menstruaciji, pri izpuščajih in nečisti koži, za zdravljenje pljučnih obolenj in astme, pri raznih vnetjih v ustih, prebavilih in vranici ter za pomiritev živcev in zoper nespečnost. Mrtve koprive so uporabljali tudi kot zelišča za čaje in tinkture.

Dobre v ponvi in loncu

V kulinariki največkrat uporabljamo sveže mlade spomladanske poganjke, redkeje tudi suhe iz zaloge. Koprive, pekoče ali mrtve, lahko uživamo presne; jih dajemo v solate, podobno kot drobnjak. Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami. Iz kopriv lahko pripravimo koprivni pire, spečemo frtaljo ali stisnemo koprivni sok. Toda zapomnimo si: jedi s koprivami ne smemo pogrevati! Pripravimo jih enako kot špinačo, včasih tudi skupaj z njo. Prav tako lahko pripravimo koprivno juho, ali pa koprivno špinačno juho, pri čemer skuhamo skupaj obe, špinačo in koprivo. Koprive je treba uživati zmerno, saj delujejo odvajalno.

Moja hči rada uporabi koprive pri rižu, podobno kot špinačo ali blitvo. Sama sem večkrat ocvrla koprivne vršičke v pivskem testu, iz kopriv sem naredila tudi kremno juho in del juhe uporabila za pire. Ker je ostalo še nekaj kopriv, sem naredila koprivni namaz s smetano, skuto ali mehkim sirom. Pomembno je vedeti, da pri vseh jedeh iz kopriv uporabljamo mleko, jogurt, albuminsko skuto, smetano ali sir, da oksalna kislina v koprivah ne jemlje kalcija iz kosti.

Iz kopriv lahko pripravimo tudi čaj, ki ga pripravljamo sproti, tako da koprive tik pred uporabo poparimo. Koprivni čaj pri obolelih dihalih seveda pijemo, pri angini pa grgramo. Deluje tudi pomirjevalno pri revmi. Ohlajenega lahko z vato ali mehko krpico vtiramo na prizadeta mesta z izpuščaji ali na hemoroide. Vedeti moramo, da morajo biti koprive za čaj mlade, nabrane pred in med cvetenjem; nato jih posušimo in take uporabimo za čaj. Sušimo samo vršičke kopriv s po nekaj pari nazobčanih listov. Suhe shranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih in jih največkrat uporabljamo za krepčilni zeliščni čaj, lahko pa tudi kot dodatek raznim jedem in omakam.

Koprive so družabne, čeprav divje rastline. Rastejo vedno v bližini človeka, a se mu ne dajo kar tako. Ob koncu še vrtnarski nasvet: koprive posadimo med zelišča, dišavnice, da te bolje uspevajo.

Recepti:

Koprivna juha

Ocvrti koprivni listi

Zloženka s koprivo in albuminsko skuto

Koprivni napitek

OZNAKE