Kraljestvo sirov

Po glavni jedi, včasih tudi po sladici, francoski gostitelj na veliki plošči ponosno prinese izbor različno dolgo staranih sirov, med katerimi se najpogosteje znajdejo brie, camembert, roquefort, comté in reblochon, pa tudi fourme, beaufort, maroilles, bleu, rocamadour, tomme, saint-nectaire, montségur, chabichou … Spisek bi bil precej dolg, če bi jih našteli vse, saj imajo v Franciji skoraj štiristo različnih vrst sirov iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. »Kako lahko vladaš državi, ki ima 246 različic sirov?!« je leta 1962 dejal takratni francoski predsednik Charles de Gaulle in si z izjavo prislužil večno mesto na seznamu slavnih citatov.

Sirna plošča

Siri svojo polno aromo razvijejo na sobni temperaturi, zato jih iz hladilnika vzamemo vsaj eno uro preden jih ponudimo gostom. Praviloma na sirni plošči ponudimo štiri do šest različnih sirov, med temi pa morajo biti nekateri trdi, drugi mehki in polmehki, ne smemo pa pozabiti niti na sire z modro plesnijo.

Sirov pred ponudbo ne režemo na rezine temveč dovolimo, da si vsak gost rezino odreže sam. Ob sirih ponudimo hrustljavo francosko štručko, ki poskrbi, da med degustacijo dveh sirov različnih vrst nevtraliziramo okus v ustih, na sirno ploščo pa lahko priložimo tudi sveže grozdje, datlje, orehe ali mandlje, celo lonček z marmelado (s siri se odlično ujameta figova in grenka pomarančna marmelada) ali z medom.

OZNAKE