Figa ima velik simbolni pomen: stari Grki so jo posvetili bogu Dionizu, bogu vina, plodnosti, veselja in užitka, z njenim listom sta se v rajskem vrtu v trenutku spoznanja pokrila svetopisemska Adam in Eva, Buda naj bi prav ob vznožju figovca dosegel razsvetljenje, zaradi neštetih zrn v sadežu pa je bila figa od nekdaj tudi simbol plodnosti in izobilja. Je najpomembnejši sadež iz družine murvovk, njeno drevo pa lahko zraste tudi do deset metrov visoko, vendar ga zaradi lažjega obiranja sladkih sadežev navadno obrezujejo in oblikujejo v grm. Vroča in suha poletja ter hladne zime so popolne podnebne razmere za gojenje fig. Največ jih pridelajo v Turčiji, Grčiji, Španiji, Braziliji in Kaliforniji, kamor so jih v 16. stoletju pripeljali španski osvajalci. Pri nas uspevajo predvsem v Istri, Goriških brdih in Vipavski dolini.

Ne le zelene in vijolične

Znanih je prek 150 sort fig, ki se razlikujejo po obliki in barvi. Lahko so velike ali majhne, okrogle, podolgovate ali hruškaste oblike, zelene, rumenkaste, rdečerjave ali vijolične barve z bolj ali manj intenzivno obarvanim mesom. Nekatere sorte rodijo le enkrat na leto, druge dvakrat. Dvorodne pri nas sprva rodijo junija in v začetku julija, njihovi sadeži so nekoliko večji, a jih je na drevesu manj, obilneje pa rodijo od druge polovice avgusta do začetka oktobra. Nekoliko pozneje, v začetku septembra, dozorijo tudi fige enorodnih sort, za katere velja, da so njihovi sadeži drobnejši, vendar bolj aromatični, okusnejši in primernejši za sušenje. V Sloveniji raste več kot 20 različnih sort fig, najbolj razširjeni pa sta dvorodna bela petrovka (pravijo ji tudi škofjotarca) s svetlozelenimi sadeži, ki so okusnejši ob prvem zorenju v drugi polovici junija, in enorodna milijska figa (pravijo ji tudi črnica, mivšca ali mužjanka), katere zelo sladki, vijoličasti sadeži dozorijo jeseni. Druge precej zastopane sorte, ki rastejo v Sloveniji, so črna grška (tudi cikulina ali kanora), zeleni, rjavi in črni matalon, drobna laščica, ki je zaradi tanke kožice primerna za sušenje, sladka zuccherina (ali škofjotka) … Priljubljena je tudi dvorodna sorta črna petrovka (črnica ali bonka), saj zori zelo pozno, tako da so njeni rjavozeleni sadeži pogosto zadnje sveže fige, ki jih oberemo z drevesa in se dokončno poslovimo od poletja.

Nakup in shranjevanje

Fige nabiramo (in kupujemo) povsem zrele, saj obrani plodovi prenehajo zoreti – uvožene fige so zato pogosto brez pravega okusa. Ker so hitro pokvarljive in občutljive za prevoz je velika verjetnost, da so bili na pogled lepi in napeti sadeži iz oddaljenih dežel ne le obrani predčasno, temveč pred potjo tudi dodatno kemijsko zaščiteni. Ker spada figovec med nezahtevna sadna drevesa in ima zaradi severnejše lege našega Primorja manj naravnih škodljivcev, jih ni treba škropiti, zato se pri gojenju fig pri nas uveljavlja večinoma biološka pridelava. Tudi to je razlog več, da ob nakupu izberemo sadeže slovenskih pridelovalcev.

Zrele fige morajo biti lepo oblikovane, na otip mehke, pecelj pa se mora sadeža dobro držati. Najslajše so take, ki so že malce uvele, če pa na dnu sadeža opazimo še medeno kapljico, smo lahko prepričani, da je sadež povsem zrel, svež in kakovosten. Kadar fige nameravamo pojesti nemudoma, ne bo nič narobe, če izberemo tudi rahlo popokane sadeže.

Fige morajo seveda tudi prijetno nežno dišati – preveč zrelo figo prepoznamo po kiselkastem vonju in okusu. S figami ravnamo zelo previdno, saj so sadeži občutljivi. Zaradi hitre pokvarljivosti jih lahko sveže v hladilniku hranimo le dan ali dva, sušene fige pa so na hladnem in suhem prostoru obstojne zelo dolgo. Belkast poprh na sušenih figah ni napaka, temveč le kristalizirana glukoza, ki je med sušenjem izstopila iz sadeža.

Figa za zdravje

Fige – sveže ali posušene – spadajo med najbolj zdrave prigrizke med obroki. Zanje velja, da izboljšujejo razpoloženje in odpravljajo živčnost, bo bogate so z naravnimi, dobrimi sladkorji (glukozo in fruktozo) in so hiter vir energije, zato naj bi po njih posegali vsi, ki se borijo z utrujenostjo, šibkostjo, upadom storilnosti in koncentracije. Bogate so z mineralnimi snovmi, predvsem s kalijem, kalcijem, magnezijem, fosforjem in železom, so dober vir vitaminov B-kompleksa, vsebujejo pa tudi vitamina E in K. Sadež je bogat z antioksidanti (največ jih je v lupini temnejših fig) in vlakninami. Fige delujejo najbolj bazično med vsem sadjem in so zato odlične za razkisanje telesa. Čeprav so sladke, jih zaradi velike vsebnosti topnih vlaknin priporočajo pri shujševalnih dietah, težavah s povišanim sladkorjem v krvi in povišanim holesterolom. Fige spodbudijo presnovo, urejajo prebavo, ugodno delujejo pri ledvičnih boleznih, lajšajo težave z žolčnikom in jetri, čaj, pripravljen iz suhih fig, blaži težave z bronhiji, figin mleček pa je v ljudski medicini pomoč pri odstranjevanju bradavic, kurjih očes, peg in madežev na koži.

Figa v kuhinji

Zreli sveži sadeži so povsem samozadostni in tako medeno sladki in aromatični, da zlahka nadomestijo sladico. Čeprav jih shranimo v hladilniku, jih ne jemo hladnih, temveč ogrete na sobno temperaturo, lahko tudi z lupino vred. Fige lahko zarežemo in na hitro popečemo v pečici ter še tople ponudimo s sladoledom ali prelite z manj kislim jogurtom, skuto ali stepeno sladko smetano in posujemo s sesekljanimi orehi, lešniki ali pistacijami. Odlična slaščica so karamelizirane fige, ki jih cele povaljamo v sladkorju, jih položimo na pekač in v pečici, segreti na 220 °C, pečemo približno 15 minut ter ponudimo ohlajene. Surove ali pečene fige lahko nadevamo s smetano ali sirom maskarpone in jagodičevjem. Odlične so v zavitkih, pecivih, sadnem kruhu in pitah, lahko jih flambiramo z rumom ali dušimo v vinu (npr. portovcu): položimo jih v posodo, prelijemo z belim, rdečim ali desertnim vinom in po želji dodamo cimet, janeževo zvezdo, vaniljo, žličko medu ali nekaj kapljic limone. Tekočino na hitro zavremo, nato pa zmanjšamo jakost ognja, posodo pokrijemo s pokrovko in fige dušimo še petnajst minut. Prestavimo jih na krožnik, tekočino pa nepokrito kuhamo še nekaj minut, da se zgosti, nato jo prelijemo po figah. Tako pripravljene kot posladek ponudimo z žlico stepene sladke smetane, kot predjed pa jih posujemo s praženimi orehi in ponudimo ob pašteti iz račjih ali piščančjih jeter. Sveže fige se odlično ujamejo s pršutom, slanimi svežimi in pikantnimi siri ter siri s plemenito plesnijo. Iz fig lahko pripravimo marmelado, jih vložimo v kompot ali jih posušimo in shranimo za zimo. Prav iz sušenih fig lahko vse leto pripravljamo slaščice, jih dodajamo žitaricam, da obogatijo naš zajtrk, in iz namočenih suhih fig pripravimo marmelado. Suhe fige se kot suhe marelice in suhe slive v glavnih jedeh odlično ujamejo s perutnino, svinjino, kuncem, jagnjetino in divjačino. Iz fig pripravljajo tudi pijače – v slovenskem Primorju figovec, Tunizijci figovo žganje boukha, francozi pa iz suhih fig in brinovih jagod pripravijo osvežilno pijačo figuette. Tudi liste figovca lahko podobno kot trtne liste uporabimo pri pripravi jedi: z njimi lahko obložimo ribo in jo popečemo na žaru ali pa v liste zavijemo sladek ali slan nadev in pripravimo sarmice (dolme). Za figo lahko torej le s figo v žepu rečemo, da je v kulinariki figo vredna!

 

Recepti:

Fige s pršutom

Figov džem

Male figove pite iz listnatega testa

Figova pita z mandlji

Pita s figami in sirom z modro plesnijo

Skutne kocke s figami

OZNAKE