Kako sta hrana in oblikovanje povezana?

Delovni proces je zelo podoben. Od osnovne zamisli do uporabe različnih materialov, tehnik in načinov obdelave materialov. Pomembni so domišljija, občutek za estetiko in funkcionalnost. Končni rezultat je izdelek, namenjen uporabnikom – le da je pri oblikovanju obstojnejši kot v kulinariki.

Od kod zamisel za projekt »Kuhinja na poti v prihodnost«, ki ste ga predstavili na letošnji oblikovalsko-kulinarični razstavi in tekmovanju?

Ko sva s sodelavcem Janom Ravbarjem izvedela za Oblikovalsko okuševalnico, sva želela predstaviti 3D-tisk, saj z njim intenzivno delava že več kot pet let. Najprej sva imela v mislih različne natisnjene posodice, potem pa sva se odločila za drznejši korak in izbrala 3D-tisk hrane, s katerim se prej nisva ukvarjala. Iskala sva restavracijo, ki bi se nama pridružila, in z Gregom Repovžem smo se takoj ujeli. Midva sva imela tehnično in oblikovalsko znanje, v gostilni Repovž pa odlične domače ekološke sestavine in znanje, kako jih pravilno obdelati.

Kako je potekal nastanek končnega izdelka?

Najprej sva z Janom raziskovala, kje lahko naročiva tisk hrane, saj je naš 3D-tiskalnik namenjen drugim materialom. Našla sva samo dve podjetji, ki se ukvarjata s tiskom, eno je še v povojih, drugo pa tiska le čokolado iz praškov, ki jih prodajajo. Zato sva se odločila, da bova naročila sestavne dele in sama naredila tiskalnik za hrano. Precej drzno. Preoblikovala sva tega, ki smo ga že imeli v studiu, in upala, da bo deloval. Po nekaj neuspešnih poskusih se je samo dva tedna pred tekmovanjem prvič dobro odrezal! Nato smo morali izbrati sestavino, ki jo lahko spremenimo v pasto primerne teksture, ne preveč vlažno in ne preveč mastno. Poskusili smo s korenčkovo kremo, ki je bila prevlažna, in beljakovo, ki je bila preveč mazljiva, in ker se hitro strjuje, je prehitro zasušila šobo tiskalnika. Na koncu so v gostilni Repovž odkrili odličen recept: grahov pire s skuto in oljem oljne ogrščice! V končni jedi je bil 3D-potisk le omaka v obliki različnih vzorcev kot okras na krožniku.

Kakšna je prednost okrasa na krožniku, natisnjenega v 3D-tehniki, pred okrasom, ki ga kuhar nariše s prosto roko?

Prednost je zagotovo ta, da lahko 3D-tisk oblikuje okras tudi v višino in izdeluje skulpture. Poleg tega je natančnejši, z njim pa je tudi laže okrasiti 150 krožnikov, kolikor smo jih na primer okrasili na Oblikovalski okuševalnici. Zelo dobre kreacije lahko torej delaš brez velikega truda.

Kakšni so bili odzivi kuharjev na dogodku?

Komisija je bila navdušena, da smo predstavili novo tehnologijo v kulinariki. Na dogodku so do nas pristopili tudi drugi kuharji in bili precej odprti do zamisli, zato verjamem, da bi lahko 3D-tisk našel svojo pot tudi v slovenske vrhunske restavracije.

Pa imajo ljudje tudi zadržke pred tako hrano?

Da. Na žalost, a neutemeljene. Nekateri ne želijo jesti hrane »iz stroja«, hkrati pa se ne zavedajo, da vsak dan jedo hrano iz strojev – jogurt v lončke natoči stroj, pašteto pripravi stroj … Tu ni nič drugače, hrana, oblikovana s 3D-tiskalnikom, je povsem naravna, celo bolj kot tista predpripravljena, ki jo kupite v trgovini.

Ali po tem uspešnem kulinaričnem projektu ostajate v 3D-tisku hrane?

Da, z gostilno Repovž že razvijamo nov projekt – natisnjene testenine. Lahko bodo različnih, fantazijskih oblik, morda bodo zelo velike in se, prelite z omako, odpirale kot cvet … Medtem bomo prirejali tudi kulinarične dogodke, na katerih bomo uporabili 3D-tisk. Ostajamo odprti za vse zanimive projekte.

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost 3D-tiska hrane?

Verjamem, da ima 3D-tisk hrane dober potencial, sploh v vrhunskih restavracijah, kjer bo v kuhinjah morda prisoten, kot sta danes mešalnik ali pečica. Skulpture lahko delaš kot odlitke s kalupom, a so s 3D-tiskom lahko vsak dan drugačne. V tujini se je na določeni točki 3D-tisk hrane sicer nekoliko ustavil. Razvili so tehnologijo, tiskali iz sladkorne mase in čokolade, a do resne kulinarike niso prišli. Verjetno zato, ker so se s tiskom ukvarjali inženirji in oblikovalci, ne pa kuharji, ki jim je tak tisk dejansko namenjen. Sodelovanje med strokami je tu nujno.

OZNAKE