Kako ste pristali v »divjini«? Študirali ste agronomijo, ki je popolno nasprotje vašega poklica.

»Se zgodi. Rastline so me zanimale že v osnovni šoli. Najprej gobe in zdravilne rastline, od teh pa je bil le majhen korak do spoznanja, da lahko nekatere pojem kot zelenjavo. Od čemaža naprej je vse lažje. Čemaž je bil, tako kot za mnoge, tudi zame vstopnica v svet samoniklih rastlin.«

Ali ni pogostejša vstopnica regrat?

»Ne, veliko ljudi nabira samo regrat in ničesar drugega. Pri tistih, ki nabirajo čemaž in iz njega pripravijo zanimivo jed, pa je velika verjetnost, da bodo začeli odkrivati druge užitne divje rastline. Pred nabiranjem je rastlino nujno treba dobro poznati, poznati pa moramo tudi strupene rastline, ki so užitnim lahko zelo podobne.«

Koliko je užitnih samoniklih rastlin v Sloveniji?

»Užitnih je okrog dva tisoč vrst, kar sta dobri dve tretjini vseh samoniklih rastlin pri nas. Sam jih redno uporabljam deset do dvajset, druge občasno, tretje redko, nekatere pa so bodisi redke bodisi tako grenke ali trpke, da so popolnoma postranskega pomena. Uporabnih je kakšnih dvesto, ki bi jih lahko razdelili v tri kategorije uporabnosti.«

Kaj je divja hrana?

»To so jedi, ki jim dodamo samonikle rastline. V vsakodnevno prehrano jih vključimo ne le kot nekaj zdravilnega in prehransko močnejšega, ampak predvsem kot zelo posebno in prav prijetno vrsto hrane.«

Kakšno je vaše mnenje o modnih »superživilih « z daljnih kontinentov?

»Farsa je, da je precej rastlin blizu našega doma po prehranski plati čistih ’superživil’: koprive, lucerna, vodna kreša, japonski dresnik in marsikatera druga. Večina divjih rastlin je prehransko zelo močnih, imajo do štirikrat več rudnin in vitaminov kot gojene, polno oksidantov in intenziven okus. Ne smemo pa pozabiti, da prav vse gojene rastline izvirajo iz divjih.«

Zakaj torej gojene rastline prehransko niso tako bogate?

»Ker jim je na vrtu preveč udobno. Gnojimo in zalivamo jih, zato se jim ni treba boriti za rast in so razvajene. Jemo križane sorte, ki so prijetno nežnega okusa, zato smo se ljudje odvadili trpkih in grenkih okusov. Navadili smo se tudi, da hrano ‘utrgamo’ s police trgovin.«

Za divjo hrano je veliko zanimanja. Po travnikih in med grmovjem se smuka vse več ljudi, vaše delavnice so polne – je to nov trend ali upor potrošništvu?

»Vse bolj se zavedamo, da je industrijsko pridelana hrana osiromašena. Samonikle rastline so v središču zanimanja marsikoga, ki bi bil rad bolj zdrav, živel v stiku z naravo in užival polno hrano. Tudi mnogi kuharji v vrhunskih restavracijah jih vključujejo v svoje jedi, kar je za samonikle rastline dobra promocija. Po moji izkušnji se bo čez nekaj let zgodil pravi ’bum’ divje hrane. Nenazadnje so samonikle rastline tudi brezplačne, povabijo nas v naravo in nas naučijo opazovati. Pomagajo nam ne le spremeniti pogled na prehrano, ampak tudi na svet.«

OZNAKE