Rimski lonec je glinen pekač s pokrovom, ki je praviloma pravokotne ali ovalne oblike, njegova posebnost pa je poroznost glinenih stranic, ki vpliva na pripravo jedi. V njem lahko pripravljamo meso, perutnino, ribe, zelenjavo, enolončnice, terine, kruhe in sladice, vse pa se peče oziroma duši zelo zelo počasi pri višjih temperaturah. Bistvo rimskega lonca je, da se v njem sestavine kuhajo sočasno in se povsem prepojijo z okusom. Ker je zaprt s pokrovom, tekočina ne izpareva, zato se jed kuha v lastnem soku, dodatno tekočino pa prispevajo tudi z vodo napojene glinene stranice. Že po njegovem imenu ugotovimo, da so tako kuho izpopolnili stari Rimljani.